RE-BO d.o.o.

 
  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size
top_6.jpg

Oprema pod tlakom - Pogosta vprašanja natisni

1. Kam se razvrsti posoda za komprimiran zrak volumna 300 litrov in delovnega tlaka nad 10 bar?

Posode z volumnom 300 litrov in delovnim tlakom nad 10 bar ( nad 3000 bar) spadajo po diagramu 5 v posode z visoko stopnjo nevarnosti in jih je potrebno prijaviti ministrstvu (MGD). Periodiko pregledov za posode izdelane po letu 2004 se določi glede na zahteve proizvajalca, če teh ni, pa po tabeli v PRILOGI III. Za starejše posode pa po periodiki določeni v predpisu, ki je veljal v času, ko je bila posoda dana v uporabo – običajno je to Pravilnik o pregledu in preizkušanju tlačnih posod UL RS 84/1997.

2. Kako je s kontrolo posod za komprimiran zrak volumna 300 litrov in delovnega tlaka do 10 bar?

Posode z volumnom do 300 litrov in tlakom do 10 bar (pod 3000 bar) spadajo po diagramu 5 v posode z nizko stopnjo nevarnosti in jih ni potrebno prijaviti ministrstvu (MGD). Zahteve za preglede so definirane v 5. členu Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom (UL RS 92/2008). V 5. členu je zahteva, da mora uporabnik opravljati preglede in preskuse, kot jih določi proizvajalec. Te zahteve so podane zelo različno (največkrat je podana zahteva po minimalni debelini stene in 2-kratnem letnem notranjem pregledu). Če zahtev proizvajalca ni, se jih lahko določi po tabeli v PRILOGI III. Za starejše posode (pred 2004) je potrebno upoštevati zahtevo pravilnika, ki je veljal v času, ko je bila posoda dana v uporabo (Pravilnik o pregledu in preizkušanju tlačnih posod UL RS 84/1997).

Za posode z volumnom do 300 litrov in tlakom do 10 bar (pod 3000 bar) je iz 5. člena mogoče razumeti, da jih lahko pregleduje uporabnik sam. Problem se pojavi, ko inšpektorji zahtevajo kalibracije za uporabljeno merilno opremo pri kontroli in usposobljenost osebja za izvajanje teh kontrol. Običajno tudi te kontrole opravljamo kontrolni organi.

3. S katerim predpisom je določeno kontrola varnostnih ventilov?

Pregledovanje in preizkušanje varovalne opreme (varnostnih ventilov) je predpisano s Pravilnikom o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom PPTO (Ur. list RS, št. 92/2008) in sicer:

18. člen Pravilnika PPTO določa, da uvodni pregled opreme pod tlakom opravi organ za periodične preglede (OPP), ki ga imenuje Ministrstvo za gospodarstvo in je akreditiran za opravljanje pregledovanja varnostne opreme.

4. Rok za kontrolo varnostnih ventilov?

19. člen Pravilnika PPTO določa roke periodičnih pregledov opreme pod tlakom, kamor spadajo tudi varnostnih ventili. Roke za kontrolo določi proizvajalec, če jih ni določil pa se upošteva roke, ki so predpisani v Prilogi III Pravilnika PPTO.

V navodilih proizvajalca je običajno napisano, da se kontrole opravlja skladno z zakonodajo države, v kateri se oprema uporablja. Pri tem mora uporabnik spoštovati tudi 2. odstavek 96. člena – poglavje 22 – Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (U.L. RS 89/1999, 39/2005) kjer je določeno, da se morajo preizkusi vseh varnostnih naprav, ki zagotavljajo varnost in zdravje delavcev, opravljati najmanj enkrat letno, za kar je odgovoren delodajalec.

5. Kdo lahko izvaja kontrolo delovanja varnostnih ventilov?

Periodične kontrole delovanja varnostnih ventilov lahko izvajajo akreditirani kontrolni organi za periodične preglede v okviru pooblastil, ki jih izda Ministrstvo za gospodarstvo. O kontroli izda kontrolni organ poročilo. Če varnostni ventil ustreza predpisanim zahtevam, na varnostni ventil nalepi nalepko z logotipom organa in datumom naslednje kontrole.

Poročilo o kontroli varnostnega ventila naj uporabnik hrani v mapi tlačne posode.

6. Kdo izvaja kontrole kurjene ali drugače ogrevane opreme pod tlakom?

Kontrole v skladu s Pravilnikom o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom (Ur. list RS, št. 92/2008) izvajajo akreditirani kontrolni organi za periodične preglede v okviru pooblastil, ki jih izda Ministrstvo za gospodarstvo. Preglede v skladu z določbami Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 79/1999, 26/2005, 27/2007 in 70/2008) in Pravilnika o tehničnih normativih za postavitve, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav (Ur. list RS, št. 114/2003) pa opravljajo energetski inšpektorji, ki po izvedenih pregledih podaljšajo oziroma izdajo dovoljenje za obratovanje teh naprav. Ob izvajanju kontrol, ki jih izvajajo kontrolni organi morajo biti prisotni tudi energetski inšpektorji.

7. Kje je predpisana kontrola kotlovske vode in kontrola delovanja varnostne verige parnega kotla?

Osnova je Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav (U.L. RS št. 114/2003):

  • Kontrola vode je predpisana v 8. členu.
  • Preskus varnostnih naprav je predpisan v 14. členu navedenega pravilnika.
  • Po pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005) je kontrola varnostnih naprav predvidena enkrat letno v (2. odst. 96. člena). Ta zahteva velja za varnostno verigo kotla ter preskus delovanja varnostnih naprav plinske rampe kotla (varnostno zapornega in varnostno izpustnega ventila).
  • Serviser gorilnika mora v zapisniku navesti tudi nastavljeno moč gorilnika, ki ne sme presegati predvidene moči kotla – kot je predvidena v obratovalnih navodilih kotla.
  • Kontrolni organi smo skladno z  8. členom Pravilnika o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (U.L. RS št. 45/2004) dolžni kontrolirati, če so izpolnjeni obratovalni pogoji določeni v dokumentaciji proizvajalca.